Glasba po vašem okusu

Zadnje čase si vrtim vedno iste in iste komade. Kakšen teden je vredu, nato pa postane dolgčas. Zato sem se odločil za “alternativo”.
Shoutcast postaje ponujajo nekaj, a vendar to ni to. Tako sem se odločil za internetne predvajalnike, ki izbirajo glasbo po vašem okusu in s tem širijo vaše glasbeno obzorje.
Najprej sem preizkusil Last.fm, ki pa me ni posebno navdušil, saj mi sploh ni hotel predvajati glasbe – no ja mogoče je tukaj tudi krivda z moje strani, vendar pač ne morem usposobit predvajalnika.
Nato pa sem poizkusil še Pandoro. Najprej vpišeš nekaj izvajalcev ali pesmi, in nato ti na njihovi podlagi predvaja “vašo zvrst”. Seveda tukaj si lahko urediš posamezne postaje – vsako za drugačno mešanico zvrsti.

In nato se samo še prepustiš glasbi, ki je izbrana res skrbno. Seveda če vam slučajno kakšna ni všeč, to preprosto označite in že pripomagate k boljši definiciji vaše zvrsti.

Sekvence

Danes sem spoznal smiselnost sekvenc v Premieru. Do sedaj tega sploh nisem uporabljal, pa čeprav šele zdaj vidim kako prav utegnejo priti. Tako stvar je sledeča: Sekvenca je nekakšen skupek zmontiranega filma. Kot kak direktorij, v katerem imaš datoteke, katere so urejene. Ja in? No prav ti pridejo če hočeš uporabit zatemnitev na recimo 3h video stezah naenkrat. Normalno bi ti bile nekje na sredi zatemnitve vidne vse 3 stezne-kar pa nočemo, saj ponavadi ima višja steza prioriteto (seveda z namenom) tako da se ti spodnje steze prikažejo le priložnostjo (kadar hočemo). No rešitev je seveda sekvenca, kateri lahko damo nakoncu lepo zatemnitev, in ta zatemni glede na prioritete stez.

Seveda tako sem jaz to razumel in je mogoče slišati neuporabno in “kr neki”, pa vendar učasih pride prav, pa še bolj urejeno glavno stezo imamo.

Nagradna ekskurzija – Mirabilandia

Jap, jutr pa gremo Upajmo da se bomo mel fino (to bo itak) in da bomo imeli lepo vreme. No to je še najbol važno, ker drugače bo vožnja z najvišjim vlakom smrti v Evropi mokra

Mogoče se bom med vikendom malo razpisal kako je blo…

P.S. No ne da se mi razpisat, ker je pač preveč stvari za povedat . V glavnem bilo je odlično,vse je blo tko kot mora bit, nočno življenje je blo… Vsaka čast organizatorjem in sponzorjem za tako dobro ekskurzijo. 

Back from España

Evo dons smo pršli domov…zdaj pa kaj se je tam dogajal.

Ob prepozni uri nekaj čez 6 popoldne smo odšli iz Novomeške avtobusne postaje. Na avtobusu nas je že ves vesel pričakal oddelek Tehniške gimnazije Krško. Nagovoril nas je naš vodič Marko Vahen, ki se je skozi naš izlet izvrstno izkazal z zanimivimi in izčrpnimi razlagami tako o zgodovini, geografiji in ekonomiji mimoidočih držav in mest.

Sledila je dolga in utrujajoča pot do končnega cilja – Lloret de Mar, ki je trajala pribljižno 23 ur. Seveda nismo ves ta čas le spali, ampak smo se tudi spoznali z našo domačo kapljico, tako da je vožnja minila relativno hitro. Postanke smo delali na vsake 3 ure, če pa je prišlo do kakšne potrebe, se je ta hitro odpravila v Markotovem WCju (Mare to si se dobr spomnu). Kilomerti so minevali in minevali in ker so minevali prepočasi, smo morali spustiti ogled Monaka.

Okoli 12 ure smo bili že skoraj na cilju – v Španiji. Ustavili smo se še v Dalijevem muzeju. Tukaj smo lahko videli res odtrgane slike in staritve. Po razlagi našega vodiča, naj bi se ta "fiksal" z Absinthom (okoli 80% alkoholna pijača) in s tem da ni celo noč spal. No tale muzej mi sicer ni bil preveč všeč (to zato ker sem bil zmatran od vožnje), vendar mi ni žal da sem ga šel pogledat, saj take stvari vidiš samo enkrat v življenju.

Muzej je bil mimo in za kakšno dobro urco smo bili v Lloret de Maru. Ravno ko smo prišli, se je ulila manjša ploha, tako da smo v hotel Sanmatri prišli mokri. Sledilo je kosilo, ki je bilo nasplošno skozi cel teden zanič (seveda zajtrk in večerja prav tako). Odšli smo po ključ in se nastalili po sobah. Preostalo popoldne smo imeli prosto in smo ga zapravili za pohajkovanje po mestu in iskanju tega in onega. Sledil je večer in s tem tudi Red Love Party. Bistvo tega je da se našemiš v čim več rdeče barve (kak šminkerski srček pri tem ne manjka). Mare nas je odpeljal v Surf, kjer je bila vsa pijača po 1€, če si seveda imel zapestnico Mondial Mania. Tukaj se je tudi zgodila ena pizdarija, saj so računali tekilo po 1.5€, potem na drugem šanku pa po 1€. Seveda so se do drugega dne uskladili na 1.5€. Iz Surfa smo skočili v Tropics na Red Love Party, v katerem smo imeli zaradi zapestnice zastonj vstop. Kako je lep občutek ko vidiš pred diskačem en kup ljudi ki čakajo, ti pa le dvigneš levi rokav in varnostnik samo pokima in te sposti naprej, medtem ko drugi lepo potrpežljivo čakajo. Prav lep občutek Party je bil odličen, žurali smo dokler smo le lahko in nato utrujeni odšli proti hotelu, kjer smo lepo zaspali .

Zjutraj mislim da okoli devete ure smo se odpravili proti Barceloni. Pot do tja je trajala dobro uro. Najprej smo sli odšli pogledat nedokončano kateralo Sagrada Familia. Ta cerkev je velika ko šus, zgrajena pa je v nenavadnem slogu. Načrt zanjo je naredil Antoni Gaudi – eden najpomembnejših Barcelonskih arhitektov. Sam seveda ni dočakal izgradnje cerkve, saj se je delala izključno iz denarja prostovljcev. Sedaj so Španci v dilemi ali stvar zgraditi do konca, ali ne, saj stvar požre ogromno denarja. Na dan izleta so jo gradili, toda denar za gradnjo gre iz vstopnin (4€). Naš naslednji cilj je bli Nou Camp, kjer je znameniti Barcelonski stadion. Tukaj trenira izbrana vrsta FCB. Ogledali smo si tukajšen muzej in stadion. Če pa te žuli kakšen par kovancev po 1€ jih lahko zapraviš da si obrišeš copate na travi, kjer se je že odigrala marsikatera pomembna tekma. Po ogledu smo avtobus usmerili proti griču Montjuich. Videli smo prekrasno stavbo, v kateri je muzej umetnosti in velika sejna dvorana. Tole je res jemalo dih. Pot smo nadaljevali in prispeli do kraja, kjer so se odvijale olimpijske igre leta 1992. Otvoritvena ploščad je izjemno velika in sedaj skoraj neuporabna. Nasproti nje stoji stadion, katerega prenavljajo. Odpeljali smo se na vrh griča, kjer stoji grad, ki ponuja izvrsten pogled na celotno Barcelono. Tukaj smo se ustavili, pomalcali in uživali v prekrasnem pogledu (vidljivost je bila okoli 25km, in videla se je cela Barcelona, prekrasno!). Ostale so nam še 3 ure in porabili smo jih za potepanje po Rambli. To je velika ulica, kjer se nahajajo moderne trgovine in butiki. Na koncu ulice-v krožišču pa stoji kip Krištofa Kolumba, ki kaže proti mestu, kjer je pristal ob odkritju Amerike. Ulica je zelo znana po žeparjih, ki so pravi profesionalci-vendar na našo srečo nismo srečali nobenega. Na tej ulici srečaš tako rečeno swašta-od človek-kipov, do break-dancerjov in rastamanov. Po besedah vodiča je to ulica, ki pokaže pravi obraz Barcelone in je nujna za spoznanje njihovega načina življenja. V hotel smo prišli okoli 9ih. Počasi smo se pripravili na noč, saj je bil danes na sporedu MTV Party. Začel se je ob 11ih. Na njem je najprej nastopil Omar Naber in nato še Trkaj. Omarjev nastop je bil super, ampak Trkajev je bil pa še boljši, no ja pri Trkaju so mel majk do konca na glas in skoraj ni bilo slišati melodije komada, ampak bolj ko ne le hreščanje. Samo fešta je pa bila. Škoda da sta imela tako kratek nastop, saj je skupaj trajalo največ uro in pol. Seveda je bila po tem še vedno žurka, vendar sem jo kmalu zapustil in čas posvetil spanju.

Tretje jutro ponovno zamudim zajtrk. Do 14ih smo imeli prosto in smo urice pametno porabili za pohajkovanje po sobah, bujenju… Ob 14ih smo se z hospitantko (bodočo vodičko) odpravili na RedBull medijsko slikanje, ki se je odvijalo nedaleč od našega hotela. Po slikanju naj bi se (po Maretovem nasvetu) čimprej odpravili proti Siesti, da bi dobili dobro mizo. In to smo tudi storili. Vendar ko smo bili med privimi smo zgrešili pot. Saj mislili smo tako. Obrnemo, se peljemo nazaj, nakar nas prehitijo čisto VSI avtobusi. Obrnemo in nadaljujemo pot… No zdaj smo bili zadnji. Tam nas je čakal sod sangrie, katere si je vsak natočil (pa ne samo enkrat ) in spil med nazdravljenjem. Odšli smo v zgradbo, kjer se je vse dogajalo. Dobili smo mizo nekje čisto zadaj-a šank je bil zelo blizu. Hehe saj neki je blo dobro tukaj. Na mizah je vsak dobil malo sangrie in čipsa. Siesto je otvoril naš Mare, ki je naznanil plesalce Flaminga (al pa salse – v glavnem plesal so). Tudi mi smo malo skočili k glavnemu odru in se pozibavali po ritmu, vendar nam je kmalu postalo dolgčas in odšli smo na zrak. Medtem se je odvilajo nekakšno tekmovanje v repanju. Ko je bila ura cajt smo odšli in se pripravili na noč. V Tropicsu naj bi bil Radio Antena Party, vendar sem pričakoval kaj boljšega. Bilo je sama komercjala in pač se mi ni dalo. Tudi prehladil sem se tako da sem odšel kmalu spat. Saj jaz. Nekateri so ga pa feštal…

4. dan, in zadnja nočitev. Poležavali smo dolgo,a vendar sem se odvlekel na tist zajtrk, kareri je bil obup. Rajši sem šel v Burger Kinga, kjer sem se saj najel. Sicer ni prišlo poceni (okoli 5€) a bil sem sit. Medtem se je odvijal izlet Costa Brava, a tega izleta pač nisem kupil, in tudi redki so bili ki so ga. Rajši smo čakali na viteške igre. Odvilaje so se 20min stran iz mesta. Najprej je vsak dobil krono in se slikal s kraljem in kraljico (nato so ti sliko dali za vpogled, nakar so zanjo hoteli 6€ če se prav spomnim – itak je sliko kupilo največ 5% folka, tako da so jih veliko vrgli stran) nato pa se odpravil v dvorano in se posedel. Dobili smo vino, sok ter nekaj kokic. Igre so se pričele. Sam kralj je bil naš Mare-bučni amplavz in vzklik njegovega imena je seveda sledil. Sedel sem na rdeči tribuni in navijali smo z vzklikom "mi rdeči!". Vitezi so se pomerjali v raznoraznih igrah, in uprizorili pravo dramo, saj so se tepli, mečevali… Vmes smo dobili toplo juhco in celga piščanca. Pa da ne pozabim ene rezine pečenega krompirja. Tega piščanca itak ni noben pojedel celega, tako da so tudi s tem pretiraval. Na koncu je zmagal rumeni vitez, našega so pa ubili. Jebat ga. Iger je bilo konec in še smo imeli čas da smo skrili nekaj polnih steklenic vina v Rojčevo torbo. Ob izhodu so vso vino pobrali (tisto iz torbe seveda ne) in odpravili smo se v sosednjo dvorano kjer se je začela prava fešta. Glasbo je crtel Mondialov team, tako da so bile same domače. Vmes sem dobil kakšen podpis na majico, čeprav naj bi se Grafik Party začel šele v Tropicsu. Zaprisegli smo mondialovo zaobljubo o španiji in počasi odšli proti avtobusom. Ura je bila že pol polnoči in okoli polnoči smo bili že v Tropicsu. Tukaj sem skoraj vsakemu katerega sem srečal porinil v roko flumaster (katerega sem si sposodil že na viteških od ene punce) in potekala je izmenjava podpisov. Bil sem ponosni lastnik Trkajevega in Cimetovega podpisa, karei pa se mi je na Foam (pena) Partyu spral – vendar se še vedno vidi Trkaj . Zabava je bla nora in v hotel sem prišel okoli 6-7ih. Dobro da mi je Rojc odprl sobo, saj vse kar sem rabil je bila postelja.

Od 10ih je bil odhod in spakiral sem 10 min prej. Imeli smo še 2 uri časa, ki smo ga porabili za pitje čaja, nato pa smo odšli na avtobus, ki nas je odpeljal proti Sloveniji. Počasi smo prečkali špansko-francosko mejo in se ustavili v mestu Grasse, kjer se nahaja okoli 20 parfumerij. Mi smo obiskali Galimaro. Prijazna francozinja nas je popeljala skozi cel postopek izdelave parfuma in na koncu smo si jih lahko nakupili po nabavni ceni. Tukaj si lahko kupil veliko vrst parfumov priznanih blagovnih zmank, vendar je bil parfum pakiran v tovarniško ambalažo in zato 50% cenejši. Kupil sem en moški in en ženski paket 4ih parfumov. Vsak paket je vseboval 4 majhne stekleničke pribljižno 30mL prfuma letošnje kolekcije. Paket je stal 20€. Odšli smo v avtobus in naslednja postaja je bilo mesto Cann. Tukaj poteka filmski festival in zato smo si poleg Mc'Donnaldsa ogledali tudi tamkajšno festivalno dvorano in odtise rok znanih osebnosti, ki so položeni na tleh okoli dvorane. Poznal sem Miki Miško in še ene 2 zvezdi. Ok, pričakoval sem več.

Preostal je samo še postanek v Monaku, karerega si nismo ogledadi prvi dan. Prihod v mesto sem prespal. Zbudil sem se ko smo že parkiral, in počasi smo odšli v mesto. OK tukaj pa šele vidiš kaj se to pravi bogastvo! Velike, stare, ohranjene hiše, dragi avti, urejenost…. Mesto na katerem si napašeš oči. Odšli smo k graščini pokojnega Bertnarda Rainerja. Lukzus. Vsi smo poslušali vodiča, saj nam je postregel z zelo zanimivimi štorijami, ki so nam vzele dih. Ker se v mestu maja vozi formula 1, so že začeli pripravljat tribune in bokse. Odpeljali smo se skozi znameniti tunel na delu F1 proge ter si odšli pogledat eno najslavnejših in najluksuznih stvari v mestu. Hotel in kazino. Tukaj smo si lahko oči napasli na hitrih avtomobilih. Ogled Monaka je nepopisen saj tukaj se da viteti vse. Monako smo zapustili okoli četrte ure zjutraj in se dokončno odpeljali probi domu. V planu smo imeli tudi ogled Verone, a je deževalo tako da smo to spustili in se raje prepustili neudobnemu spancu.

Domov smo prišli okoli 3h, vsi utrujeni in prepolni spominov.

Ni kaj drugega za reči, kot da bilo je zakon in bilo bi mi žal če bi vse to zamudil.

Še slike iz Mondialove strani: Španija 2006